Ure Rolex si ne moreš privoščiti kar tako

Zadnjič sem čakal prijatelja, da pride na pijačo, ker je rekel, da morava nekaj nazdraviti, pa sem si zanj vzel čas, ker je moj najboljši prijatelj. Prišel je z malo zamude in se usedel. Komaj sem čakal, da mi pove, kaj se je zgodilo in on me vpraša, če poznam ure Rolex? Kaj me sedaj to sprašuje, je mogoče dobil novo službo ali kaj, sem se takrat spraševal jaz.

Potem pa mi je pokazal zapestje na katerem ne moreš zgrešiti ure Rolex, ki se je svetila od daleč. Od kod tebi takšna draga ura? Sem ga vprašal. On pa se je samo smejal in ni mogel nehati gledati ure Rolex, bil je presrečen, seveda, saj je lahko bil. No, potem pa je le začel govoriti, da je do ure Rolex prišel tako, da je pomagal svojemu direktorju tudi po tem, ko so vsi šli že domov. En dan, ko je odhajal domov, je videl direktorja zaskrbljenega in je šel do njega, če lahko kako pomaga. In res ga je direktor prosil, če bi mu ta mesec lahko pomagal, tako da bi podaljšal urnik za kakšne dve uri, ker ima toliko dela, da enostavno ne zmore.

Tako mu je pomagal cel mesec in ko se je projekt zaključil je prišel do njega in mu dal darilo in tako je prišel do ure Rolex, ker je bil tako priden. Direktor mu je rekel, da je premišljeval, da bi mu ob plači dal povišico, a vsi vemo kako hitro zapravimo denar, on pa je hotel dati darilo, da se bo vedno spomnil, kako je pomagal direktorju. 

Pa jo ima, jaz ne bom nikoli prišel do ure Rolex pa lahko še kako delam. To so tisti pravi direktorji in seveda tudi zaposleni, ki so si zvesti. Če si ti v stiski, ti bom pomagal, ker jemljeva iz istega korita. Videlo se je, da moj prijatelj danes ure Rolex ne bo dal iz roke.